Humanitarni koncert Toše Proeski
7 10 2008
Sinoči zvečer se je na mestnem stadionu v Skopju zbralo kar 50 tisoč ljudi. Povod – veliki humanitarni koncert v čast tragično preminulemu pevcu. Na odru so se menjavale številne balkanske zvezde, najprej je zapela grška pop diva Ana Visi, na to Ukrajinka Ruslana, številni srbski (Leontina, Željko Samardžić, Bojan Marović, Goca Tržan…) bosanski (Maja Tatić, Tifa, Marija Šestić..) in hrvaški pevci (Nina Badrić, Tony Cetinski, Sandi Cenov, Aki Rahimovski…). Največ je bilo seveda makedonskih kolegov, iz naše države ni prišel nihče, razen Alenke Gotar. Koncert je bil razprodan že avgusta meseca. Koncert je v živo prenašalo več kot 180 televizijskih postaj celotnega Balkana. Proti koncu koncerta, medtem ko so izvajalci iz devetih držav peli zadnjo pesem, je začelo tudi deževati. Kljub svoji profesionalnosti, številni izvajalci so se zjokali kar na odru. Organizatorji koncerta (Ministrstvo za kulturo) so sporočili, da bo ta koncert postal tradicionalno zbiranje ljudi vsako leto v istem času in na istem mestu.
Pa menda ni treba najprej crkniti, da postaneš slaven!
Ps: Bom na svojem blogu že vnaprej objavil nekrolog!
Sam Ruslana ga je pa usrala:
Sramotno in grdo je, da se ji ni uspelo naučiti besedila in je po odru skakala z velikim modrim listom. Bolje bi bilo, če sploh ne bi prišla. Očitno je pokazala nespoštovanje do Tošeja in tega dogodka, ki nam oboževalcem zelo veliko pomeni. Oskrunila je koncert!“ je dejala zgrožena obiskovalka koncerta.
Bila sam na koncertu, bilo je jakooo hladno, ali i veoma tuzno.
tošeeeeeee voliimo tee
C:1tastar; prvo se reče umre, ne crkne, halo čovječe.. a drugo on je biu slaven skos, vs čas kariere ki še traja u bistvu
toše legenda, volimo te
Da se bar mogu probuditi,
U svijetu ljubavi,
Bez starih rugoba i ovih nakaza,
Što su me stalno pratile,
Da te bar mogu poljubiti,
Bez loših sjećanja na hladna proljeća,
Bez slike stradanja, Što se baš na nas zalijepe.
Jer moj je život igra bez granica, Umorna priča, trganje stranica,
Na kojim ništa ne piše, Jer moj je život vječito padanje,
Kad zbrojim poraze ništa ne ostane, Samo još vučem navike,
Sve na tome ostane.
Da te bar mogu probuditi, Kavu ti skuhati,
U krevet donijeti, Pa te poljubiti,
Al’ toga nema i ne postoji, Da se bar mogu zaljubiti,
U malu seljanku, Na nekom proplanku,
Gore u svemiru, Tako da dolje ne vidim.
lepa gesta.
da usne tvoje poljubim
i nježno da te zagrlim
da ti priznam ljubavi
da si moje sve
i gdje da nađem srcu lijek
kad voljet ću te zauvijek
kad nijedno sjećanje
nemam bez tebe
prelepo *